1. Katehumeni, ki se pripravljajo za krst.

2. "Per imperitiam" adverbialno: nevede, to je imajo pravo vero, ne da bi vedeli, ker se o svoji veri sploh ne sprašujejo.

3. Kajnovci so bili podvrsta gnostične sekte ofitov; v njihovem sestavi je imela kača (ophis) pomembno mesto. Tertulijan meri na neko žensko, ki je v Kartagini širila ta krivi nauk.

4. ICQUS = IhsouV CristoV Qeou UioV Swthr. Prim. F.J. Dölger ICQUS I. das Fischsymbol in frühchristlicher Zeit2, Münster i.W. 1928.

5. Ženska sploh nima pravice učiti v cerkvi; prim. 1 Kor 14,35; 1 Tim 2,12.

6. Dobesedno: "ko jo napada s tistim, na čemer sloni."

7. Ker med neznatnim vzrokom in velikim učinkom ne vidi sorazmerja.

8. Krščenec stopi iz krstne kopeli na telesu ne dosti ali nič čistejši.

9. Da preproste reči niso nič in da so vzvišene nemogoče.

10. 1 Kor 1,27.

11. Lk 18,27; Mt 19,26.

12. Tisto, kar izzove moč, je vzrok, da se moč pokaže.

13. Navedene besede Svetega pisma so neovrgljiv pravni ugovor zoper prigovore nevere; vendar se hoče Tertulijan ukvarjati s samim prigovorom.

14. Voda.

15. 1 Mz 1,1.2. Zemlja je bila nevidna (invisibilis) - brez oblike, brez vsega, kar je potem v šestih dneh nastalo.

16. 1 Mz 1,6.

17. 1 Mz 1,7.

18. 1 Mz 1,20.

19. 1 Mz 2,7.

20. Intinctor je tisti, ki potaplja.

21. Tretulijan se nikoli ni uspel povzpeti do pravega pojmovanja duhovne substance; vedno si jo je mislil kot subtilno telesno substanco.

22. Razlike ni glede vode. Glede učinka pa seveda je razlika, ki jo Tertulijan dobro pozna; prim. 10. pogl.

23. Apd 8,36.38.

24. Tertulijan ima v mislih trinitarično krstno besedilo.

25. V preprostem dejanju, namreč v krstnem dejanju (potapljanju, oblivanju) brez besed, je podobnost, ker dejanje pomeni očiščenje.

26. Viduis aquis, z vodo, ki je ne spremlja božja moč.

27. Sv. Avguštin, De civitate Dei II,4 pravi, da je v svoji mladosti videl, kako so v sprevodu nosili kopat kipe device Celeste (Dea Caelestis, kartažansko božanstvo) in matere Berecintije (Kibele).

28. Ironično.

29. Hudi duhovi, ki se skrivajo za maliki, zlorabljajo vodo ne samo pri maliških kopelih, ampak tudi drugače.

29 (Esies je koptska izposojenka v egiptovski grščini in pomeni utopljenca, ki gre zaradi smrti v vodi v Ozirisov raj.

30. Lymphatici so blazneži, ki se bojijo vode.

31. Hydrophobi se prav tako bojijo vode.

32. Jn 5,4.5.

33. Krst človeka Bogu vrne (restituetur Deo) podobnega (ad similitudinem) Adamu, ki je bil ustvarjen po božji podobi (ad imaginem Dei).

34. Božja podoba je v posnetku (effigies), to je v Adamu in v Adamu podobnem prerojenem človeku, podobnost (similitudo) pa je v večnosti, ki je je bil Adam deležen in jo krst človeku vrne.

35. Posvečenej po krstu je delo Svetega Duha; prim. 4. pogl. Nato krščenec še posebej prejme Svetega Duha po polaganju rok.

36. Prim. Mt 3,1-3; Iz 40,3; Mal 3,1.

37. Angelus baptismi arbiter.

38. Prim. 5 Mz 19,15; Mt 18,16; 2 Kor 13,1.

39. Pri krstnem obredu.

40. Priče vere so božje osebe, ko krščenec odgovori na vprašanja o veri; poroki zveličanja so iste tri osebe, ko se krst podeli v njihovem imenu.

41. Po pričevanju sv. Ciprijana so krščenca vprašali: "Veruješ v večno življenje in odpuščanje grehov po sveti Cerkvi?" Tako je bilo gotovo že tudi v Tertulijanovem času.

42. Tako je govoril Tertulijan, ko je bil še katoličan; prim. K. Adam, Der Kirchenbegriff Tertullians, Paderborn 1907, 91-92. Kot montanist je pozneje govoril drugače.

43. Kristus pomeni maziljenec.

44. Za razumevanja stavka moramo postaviti ločila takole: "Exinde egressi de lauacro perungimur benedicta unctione de pristina disciplina, qua ungui oleo de cornu in sacerdotium solebant, ex quo Aaron a Moyse unctus est, unde christi dicti a chrismate, quod est unctio; quae Domino nomen adcommodavit, facta spiritalis, quia Spiritu unctus est a Deo Patre." Stavek je povsem nerazmuljiv in slovnično nemogoč, če za solebant postavimo podpičje in za unctio vejico. Tako je postavil ločila d'Ales, potrjuje pa tudi K.A.H. Kellner s svojim prisiljenim prevodom, n.d. 283.

45. Apd 4,27.

46. Baptismi actus.

47. Tertulijan ima v mislih vodne orgle, kakršne opisuje v svojem delu O duši, 14

48. "... non licebit ... sublimitatem modulari spiritalem?"

49. 1 Mz 48,14.

50. 1 Mz 1,2.

51. Mt 3,16; Mr 1,10; Lk 3,22; Jn 1,32.

52. Mt 10,16.

53. Potop je "krst sveta", kar je odplavil grešne ljudi.

54. 1 Mz 8,8-12.

55. Prim. 2 Pt 3,7.

56. Religio aquae, verski obred z vodo, krst.

57. 2 Mz 14,29.

58. 2 Mz 15,25.

59. 2 Mz 17,6; 1 Kor 10,4.

60. Mt 3,13; Mr 1,9; Lk 3,21; Jn 1,32.

61. Jn 2,7.9.11.

62. Jn 4,14; 7,37.

63. Mt 10,42.

64. Jn 4,6.

65. Mt 14,25; Mr 6,48; Jn 6,19.

66. Mt 14,34

67. Ko jim je pri zadnji večerji umil noge; Jn 13,6.

68. Mt 27,24.

69. Jn 19,34.

70. Mt 21,25; Mr 11,30.

71. Prim. Iz 7,9 po LXX.

72. Prim. Mt 2,7; Lk 5,21.

73. Jn 16,7.

74. Prim. Apd 19,2-3.

75. Mt 11,2.3. Kar Tertulijan tu trdi, da je preroški duh Janeza pozneje zapustil, se ne ujema z Gospodovim pričevanjem v Mt 11,10; Lk 7,27-28.

76. Prim. Mt 3,11; Mr 1,7.8; Lk 3,16; Jn 1,26.27

77. Jn 29-34.

78. " ... quasi candidatae remissionis et sancitificationis."

79. Mr 1,4; Lk 3,3.

80. Jn 3,31.

81. Prim. Lk 3,16.

82. Če bi bil Gospod krščeval za pokoro, čemu bi mu bil predhodnik, ki je krščeval tudi za pokoro?

83. Le nekaj cerkvenih očetov, na primer sv. Janez Krizostom (In Ioan. hom. 29, 2; In Act. apost. hom. 1,5.), sv. Optat Milevski (Contra Parmenianum Donatistam V,5), sv. Leon Veliki (Pismo 16,3), sodi kakor Tertulian. Večina pa ima krst Gospodovih učencev za Kristusov krst, npr. sv. Avguštin (De diversis quaestionibus LXXXIII, q. 62. 1; De baptismo contra Donatistas V, 9.0; Ep. 44,5.10).

84. Prim. Jn 7,39.

85. Jn 3,3.

86. Jn 13,10

87. Prim. Mt 3,7. Evangelist pravi, da je prihajalo k Janezovem krstu "mnogo farizejev in saducejev"; drugih torej niso prišli.

88. Prim. Mt 3,7. Evangelist pravi, da je prihajalo k Janezovem krstu "mnogo farizejev in saducejev"; drugih torej niso prišli.

89. Mt 11,11.

90. Mt 8,24.

91. Mt 14,30.

92. Compendium baptismi, to je, korist, milost, ki jo sicer krst z vodo podeljuje.

93. Mr 10,52. Besede je rekel Jezus ozdravljenemu slepemu. Tertulijan jih je obrnil po svoje.

94. Mt 9,2.

95. Mr 2,14.

96. Mt 4,20-22.

97. Mt 8, 21-22.

98. Mt 10,37.

99. Ljudje, ki jih je omenil na začetku prejšnjega poglavja.

100. Mt 28,19.

101. Jn 3,5.

102. Apd 9,6.

103. Apd 9,18.

104. 1 Kor 1,17.

105. 1 Kor 1,14.16.

106. Prim. Ef 4,4-6.

107. Edictum. V mislih ima Gospodove besede Mt 28,19.

108. Tertulijan s tem misli na gnostike.

109. O krstu heretikov se ne da reči, da je "en krst", Tertulijan krsta izven Cerkve nima za veljavnega.

110. Ta grški spis se ni ohranil.

111. Morda ima Tertulijan v mislik kako določeno judovsko ločino (hemerobaptiste)?

112. Lk 12,50.

113. 1 Jn 5,6.

114. Jn 19,34.

115. Sanguinem portarent (ne potarent). Pisatelj ima v mislih mučeništvo.

116. Mučeništvo katehumenom krst nadomesti, grešniku pa vrne krstno nedolžnost (lavacrum et non acceptum repraesentat et perditum reddit).

117. Materiola.

118. Veljavno more krstiti kdorkoli (pozneje Tertulijan ženske izključi). To utemelji pisatelj - ali je utemeljitev pravilna, je vprašanje zase - s splošnim stavkom: Kar se po enaki pravici prejme (vsakdo ima pravico, prejeti krst), se tudi po enaki pravici da. Splošno pravico pa omeji z naslednjim stavkom: Če bi učenci (discentes) prevrnili cerkveni red, prisvajajoč si hierarhično mesto, bi kalili mir v Cerkvi ali šli v razkol in herezijo; heretiki pa nimajo pravega krsta, ki ga je Kristus izročil Cerkvi.

119. Božjo besedo sme oznanjati vsak (Tertuljan misli seveda samo na moške). Največ poganov se je spremenilo tako, da so jih običajni verniki (sorodniki ali prijatelji - tu so tudi ženske vršile vnet apostolat) seznanili s krščanskim naukom, preden so prejeli pouk od cerkvenih služabnikov.

120. Dei census.

121. Episcopatus aemulatio schismatum mater est. Aemulatio je prizadevanje biti komu enak.

122. 1 Kor 10,23; 6,12.

123. Pravico krščevanja.

124. Podobna tisti krivoverki, ki jo je omenil v prvem poglavju.

125. To so tako imenovana Acta Pauli et Theclae. C. Tischendorf, Acta Apostolorum apocrypha, Lipsiae 1851, 40,63.

126. 1 Kor 14,34-35: "Kakor v vseh Cerkvah svetih, naj žene tudi v vaših Cerkvah molčijo. Če pa se hočejo o čem poučiti, naj doma vprašajo svoje može, ker bi bilo sramotno, če bi žena imela besedo v Cerkvi." - "Ne discere quidem constanter mulieri permisit" (constanter je treba zvezati z discere) pomeni, da apostol ženski ni dovolil, da bi se v Cerkvi nepretrgano učila, to je v Cerkvi nenehno vpraševala.

127. Lk 6,30; Mt 5,42.

128. Mt 7,6.

129. 1 Tim 5,22. Apostolove besede o škofovskem posvečenju obrača Tertulijan na krst.

130. Apd 8,26-39.

131. Apd 9,15. Gospod je svojemu učencu Ananiju povedal, da mu je Savel "izvoljeno orodje". Po Apd 9,11 je bilo Savlovemu gostitelju ime Juda.

132. Znamenje, ki ga da božja milost, da je kdo vreden krsta, je zanesljivo, prošnja za krst, ki pride iz omahljive katehumenove volje, pa utegne varati ali se varati.

133. Če otrok ni v smrtni nevarnosti.

134. Botri. Tertulijan je najstarejša priča za krstne poroke ali botre. Prim. M. Turnšek, Razvoj krstnega obreda v prvi Cerkvi, Ljubljana 1943, 32.

135. Mt 19,14; Mr 10,14.

136. Krst.

137. Per vacationem.

138. Težke dolžnosti, ki jih krst nalaga.

139. Prim. Rim 6,3.

140. Prim. Mr 14,13; Lk 22,10

141. Pentecoste, to je petdeset dni od velike noči do binkošti.

142. Apd 1,11.

143. Jer 31,8.

144. Mt 3,6; Mr 1,5.

145. Nobis gratulandum est si publice confitemur. Konjektura: si nunc publice confitemur ni utemeljena.

146. Mt 26,41.

147. Mt 26,56; Mr 14,50.

148. Mt 26,51; Mr 14,48; Lk 22,50; Jn 18,10.

149. Mt 26,69-75; Mr 14,66-72; Lk 22,54-62; Jn 18,15-17.

150. Lk 22,28-30.

151. Mt 4,1-11; Mr 1,12.13; Lk 4,1-13.

152. Z mano.

153. Pri materi Cerkvi.

154. Peculia gratiae. Jurist Tertulijan ima v mislih posebno, od družinskega premoženja ločeno premoženje, ki si ga sin pridobi z vojaško službo (peculium castrense) ali z drugim delom (p. quasi castrense) ali po očetovi naklonjenosti (p. profecticium) ali z dediščino po materini strani /p. adventicium/. Krstna milost je torej posebno premoženje, ki ga krščenec prejme od Očeta in Gospoda.

155. Mt 7,7.8.