1. Curiositas: spretnost, da v poganskih spisih najdemo misli in izreke, ki ustrezajo apologetičnemu namenu.

2. Instrumentum - (pisno) dokazilo, listina.

3. Tertulijan naglaša, da so spisi javni (publicae litterae), vsem dosegljivi, torej ne prepovedani, kakršni so se samo skrivaj iz roke v roko širili (npr. čarovniški spisi).

4. Marsikatero religiozno zmoto so poganski pisatelji sami zavrgli in marsikatero religiozno in moralno resnico poudarili.

5. Če se ujemajo z dokazi krščanskih apologetov.

6. Takšno opisovanje spričuje, da ni na bogovih nič božjega.

7. Malikovalske obrede.

8. Iz poganskih spisov naj se v krščanskih apologijah nič ne navaja.

9. To je, da so navedki natančni po besedilu in smislu.

10. Ni upati, da bi pogani našim spisom, ki v njih navajamo poganske pisce, pritrdili, ker naših spisov ne berejo. Kristjanom pa poganskih izrekov ni treba.

11. Stopnjevanje: pričevanje ni samo novo, ampak še več, namreč bolj znano.

12. Za pričo ne kliče človeka, kakršen nam stopi pred oči kot "cel človek", marveč "totum quod est hominis", vse tisto, kar je človek, to je njegovo bistvo.

13. Consiste in medio: stopi sem kot priča k zasliševanju!

14. Samo tebe, brez učenosti in druge navlake.

15. Imperitia: nevednost, ki je prosta knjižne in šolske učenosti.

16. Prim. Apolog. 18, 4: Kristjan se postane, se ne rodi.

17. Extranea: tujka, ne naša, ne kristjanka.

18. Poganom.

19. Namreč Bog, brez drugega imena, kot npr. Jupiter, Apolon, Mars.

20. Ad istam disciplinam ... transvolamus.

21. Tantum adauctorem. Adauctor (od glagola adaugeo: še pomnožiti, še povečati) pomeni sicer tistega, "qui adauget, incrementum fert", vendar menim, da stoji tukaj v pomenu preprostega "auctor" in je samo stopnjevanje prejšnjega "dator".

22. Vprašanje: "Unde ira, nisi ex animadversione?" je treba dopolniti s "timetur" iz prejšnjega stavka. Dopolniti v tem vprašanju "est" kakor v naslednjih dveh, ne gre, kajti srd ne izvira iz kazni, ampak narobe, kazen iz srda.

23. Latinsko besedilo je nepopravljivo pokvarjeno.

24. Za maliki se skrivajo demoni, hudobni duhovi. Prim. Apolog. 22 in 23.

25. Tertulijan namenoma ne pravi, da naredi resnica dušo za pričo, marveč da postavi vpričo demona pričo za kristjane. V tej splošnejši obliki je stavek toliko tehtnejši.

26. Hrizip (281/78 - 208/05 pr. Kr.), drugi ustanovitelj stoiške šole.

27. Trditev velja za grški jezik.

28. Tertulijan pravi: ... totum genus de suo semine infectum suae etiam damnationis traducem fecit.

29. Tukaj Tertulijan svojo prejšnjo preveč odločno trditev, da duša imenuje satana, nekoliko omili.

30. To Tertulijan dodaja, ker je ime kristjan osovraženo.

31. Necessaria sententia ni nujen, neizogiben izrek, marveč duši notranje bližji, sorodnejši izrek, ker se nanaša na njeno bistvo.

32. Ker je krščanska.

33. Misellus, pomanjševalnica od miser; večkrat v afriških nagrobnih napisih.

34. Cum obsoniis et matteis. Obsonium: prigrizek, zlasti ribe; mattea (iz gr. 'gnesti'): poslastica, slaščica.

35. Kaj misliš, ko si trezna, ne "židane volje".

36. Ob pogrebnih gostijah se spodobi rajne hvaliti.

37. Če po smrti duše ni več, laže sebi v škodo, če govori, kakor da bi jo moglo po smrti kaj hudega zadeti.

38. Tertulijan ima v mislih egiptovskega Merkurja (Totha), ki je veljal za izumitelja pisave in jezika.

39. Prim. Rim 11,17.

40. Nekatere knjige Svetega pisma, npr. Mojzesove, so veliko starejše od svetega slovstva, grškega in zlasti latinskega, druge manj.

41. Prim. Apolog. 18 in 19.

42. Kar izpričuje duša.

43. In usus communis callositatem. Callositas: otrdelost (kože); callus: trda koža, otiščanec, žulj.

44. Duša.

45. Pogan zaradi duše zanemarja bogove, ker vzklika k enemu Bogu, kakor mu veleva duša.

46. Ad caelum contestatur. Prim. Apolog. 17,6: "Ko to izgovarja, se ne ozira proti Kapitolu, marveč proti nebu. Ve namreč, kje prebiva živi Bog."

47. Ad terram detestatur. Demone zaklinja obrnjena proti zemlji.

48. Argivi, pravzaprav prebivalci peloponeške pokrajine Argos (Argolis); pesniki rabijo to ime za Grke nasploh.

49. Kristjanom.

50. Ne da bi imela kaj povedati za svojo obrambo.