1. Curiositas: spretnost, da v poganskih spisih najdemo misli in izreke, ki ustrezajo apologetiènemu namenu.

2. Instrumentum - (pisno) dokazilo, listina.

3. Tertulijan naglaša, da so spisi javni (publicae litterae), vsem dosegljivi, torej ne prepovedani, kakršni so se samo skrivaj iz roke v roko širili (npr. èarovniški spisi).

4. Marsikatero religiozno zmoto so poganski pisatelji sami zavrgli in marsikatero religiozno in moralno resnico poudarili.

5. Èe se ujemajo z dokazi kršèanskih apologetov.

6. Takšno opisovanje sprièuje, da ni na bogovih niè božjega.

7. Malikovalske obrede.

8. Iz poganskih spisov naj se v kršèanskih apologijah niè ne navaja.

9. To je, da so navedki natanèni po besedilu in smislu.

10. Ni upati, da bi pogani našim spisom, ki v njih navajamo poganske pisce, pritrdili, ker naših spisov ne berejo. Kristjanom pa poganskih izrekov ni treba.

11. Stopnjevanje: prièevanje ni samo novo, ampak še veè, namreè bolj znano.

12. Za prièo ne klièe èloveka, kakršen nam stopi pred oèi kot "cel èlovek", marveè "totum quod est hominis", vse tisto, kar je èlovek, to je njegovo bistvo.

13. Consiste in medio: stopi sem kot prièa k zasliševanju!

14. Samo tebe, brez uèenosti in druge navlake.

15. Imperitia: nevednost, ki je prosta knjižne in šolske uèenosti.

16. Prim. Apolog. 18, 4: Kristjan se postane, se ne rodi.

17. Extranea: tujka, ne naša, ne kristjanka.

18. Poganom.

19. Namreè Bog, brez drugega imena, kot npr. Jupiter, Apolon, Mars.

20. Ad istam disciplinam ... transvolamus.

21. Tantum adauctorem. Adauctor (od glagola adaugeo: še pomnožiti, še poveèati) pomeni sicer tistega, "qui adauget, incrementum fert", vendar menim, da stoji tukaj v pomenu preprostega "auctor" in je samo stopnjevanje prejšnjega "dator".

22. Vprašanje: "Unde ira, nisi ex animadversione?" je treba dopolniti s "timetur" iz prejšnjega stavka. Dopolniti v tem vprašanju "est" kakor v naslednjih dveh, ne gre, kajti srd ne izvira iz kazni, ampak narobe, kazen iz srda.

23. Latinsko besedilo je nepopravljivo pokvarjeno.

24. Za maliki se skrivajo demoni, hudobni duhovi. Prim. Apolog. 22 in 23.

25. Tertulijan namenoma ne pravi, da naredi resnica dušo za prièo, marveè da postavi vprièo demona prièo za kristjane. V tej splošnejši obliki je stavek toliko tehtnejši.

26. Hrizip (281/78 - 208/05 pr. Kr.), drugi ustanovitelj stoiške šole.

27. Trditev velja za grški jezik.

28. Tertulijan pravi: ... totum genus de suo semine infectum suae etiam damnationis traducem fecit.

29. Tukaj Tertulijan svojo prejšnjo preveè odloèno trditev, da duša imenuje satana, nekoliko omili.

30. To Tertulijan dodaja, ker je ime kristjan osovraženo.

31. Necessaria sententia ni nujen, neizogiben izrek, marveè duši notranje bližji, sorodnejši izrek, ker se nanaša na njeno bistvo.

32. Ker je kršèanska.

33. Misellus, pomanjševalnica od miser; veèkrat v afriških nagrobnih napisih.

34. Cum obsoniis et matteis. Obsonium: prigrizek, zlasti ribe; mattea (iz gr. 'gnesti'): poslastica, slašèica.

35. Kaj misliš, ko si trezna, ne "židane volje".

36. Ob pogrebnih gostijah se spodobi rajne hvaliti.

37. Èe po smrti duše ni veè, laže sebi v škodo, èe govori, kakor da bi jo moglo po smrti kaj hudega zadeti.

38. Tertulijan ima v mislih egiptovskega Merkurja (Totha), ki je veljal za izumitelja pisave in jezika.

39. Prim. Rim 11,17.

40. Nekatere knjige Svetega pisma, npr. Mojzesove, so veliko starejše od svetega slovstva, grškega in zlasti latinskega, druge manj.

41. Prim. Apolog. 18 in 19.

42. Kar izprièuje duša.

43. In usus communis callositatem. Callositas: otrdelost (kože); callus: trda koža, otišèanec, žulj.

44. Duša.

45. Pogan zaradi duše zanemarja bogove, ker vzklika k enemu Bogu, kakor mu veleva duša.

46. Ad caelum contestatur. Prim. Apolog. 17,6: "Ko to izgovarja, se ne ozira proti Kapitolu, marveè proti nebu. Ve namreè, kje prebiva živi Bog."

47. Ad terram detestatur. Demone zaklinja obrnjena proti zemlji.

48. Argivi, pravzaprav prebivalci peloponeške pokrajine Argos (Argolis); pesniki rabijo to ime za Grke nasploh.

49. Kristjanom.

50. Ne da bi imela kaj povedati za svojo obrambo.